Opoldne pri Tiffanyju

V manhattansko pisarno slavnegaLouisa Tiffanyja poleti 1888 vstopi v njegovo podjetje energična mlada umetnicaClara Wolcott in ga zaprosi za delo oblikovalke. Njena vloga v večmilijonskem imperiju steklene lepote je dolgo ostala ena najbolj varovanih skrivnosti. Skrivnost, ki je bila tako eksplozivna, da je ob njenem razkritju sto osemnajst let pozneje mednarodni svet umetnosti osupnil.
Tiffanyjeve znamenite svetilke, tako kot veličastni mozaik, sploh niso njegovo lastno delo, kot je bil svet do nedavnega prepričan. In vsi bi to verjeli še danes, če ne bi več kot stoletje pozneje prek njenih pisem prišel Clarin glas.
Tiffany, razpet med strastno obsedenostjo s Claro ter lakoto po uspehu in slavi, je nadarjenega oblikovalca skoraj dobesedno zasužnjil. Clara, ki jo je mučila ljubezen in sovraštvo do delodajalca, pa se ni borila le s strogimi pravili takratne družbe, temveč tudi z lastno željo po priznanju.

AvtoricaEcho Heron se opira na nedavno odkrito zbirko pisem, napisanih med letoma 1888 in 1944. Tako lahko vidimo naravnost v srce resničnih likov, pa naj gre za šaljive glose, ki jih Clara namenja svojim sestram, ali za vrstice, polne bolečine in globokih čustev.

Iz te impresivnečasovne freske, v kateri se mojstrsko prepletata dejstvo in fikcija, diha edinstveno vzdušje Manhattna 19. stoletja. Povabljeni smo v življenje ene najbolj izjemnih umetnic tistega časa - Clare Wollcot, genija, skritega v senci legendarnih Tiffanyjevih svetilk.

"Ko gledam okna, mozaike in svetilke, ki jih je ustvarila moja sestra, v njih vidim njeno dušo. Vedno sem menila, da je Clara ena od božjih izbrank. Bili smo blagoslovljeni, da smo živeli v njeni družbi in hodili v njeni luči. Spomin nanjo je zvezda, ki bo sijala do konca naših dni."